V neposredni bližini Doma starejših občanov Šentjur se gradi prizidek, s katerim bodo zagotovljeni dodatni prostori za izvajanje dnevnega varstva in za potrebe začasnega bivanja. Prizidek se imenuje Hiša Gustav, po slovenskem skladatelju Gustavu Ipavcu, ki je živel in ustvarjal v Šentjurju.

Z izgradnjo Hiše Gustav bo možnost dnevnega varstva omogočena vsem interesentom, pri čemer bo več kapacitetenamenjene ožji lokalni skupnosti in bližnji okolici, ki le-to nujno potrebuje.

Z zagotovitvijo mest v dnevnem varstvu bo v središče postavljen starostnik – uporabnik storitev, kar je temelj deinstitucionalizacije, hkrati pa bo uporabnik ostal v domačem okolju. S takšnim pristopom k izvajanju storitev bomo zagotivili uresničevanje osnovnih človekovih pravic, ter starostnikom omogočili prijetno bivanje. Dom se bo na tak način še bolj odpiral v skupnost ter uporabnikom, ki se bodo vključili v dnevno varstvo, omogočil določene aktivnosti, druženje, oskrbo in nego, ki jih zaradi različnih razlogov in bolezenskih stanj svojci ne zmorejo zagotoviti v domačem okolju.

Cilj projekta je zagotoviti nove prostore, ki bodo omogočali izvedbo dnevnega varstva in začasnega bivanja starejšim iz Šentjurja in okolice. Glavni namen projekta je postavitev uporabnika (starostnika) v okolje, ki mu bo domače ter v katerem se bo počutil dobro in sprejeto.

Projekt se bo izvajal na programskem območju kohezijske regije Vzhodna Slovenija (KRVS). Skupna višina sredstev, namenjenih izvedbi projekta, je 1.467.538,68 EUR.

Višina vseh upravičenih stroškov projekta je 1.447.000,22 EUR. Delež upravičenih stroškov za sofinanciranje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in sredstev iz proračuna znaša 91,56% celotnih upravičenih stroškov projekta. 

Po pogodbi so zagotovljena nepovratna sredstva v višini 1.324.873,39 EUR:

• 1.059.898,71 EUR iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, kar predstavlja 80% skupnih upravičenih stroškov projekta, in
• 264.974,68 EUR iz sredstev slovenske udeležbe, kar predstavlja 20% skupnih upravičenih stroškov projekta.

Bučn'ce so zdaj že tradicionalna prireditev, s katero v Šentjurju obeležujemo začetek jeseni. Letos se odvijajo že 14. Bučn'ce, kjer lokalni obrtniki predstavljajo svoje izdelke, obiskovalci pa se družijo ob odlični kulinariki. Še danes so Bučn'ce edina jesenska prireditev takšnega obsega in namena v Šentjurju, od kje torej izhaja?
 
Prve Bučn'ce so se odvile leta 2007 v prostorih Šentjurske tržnice. Idejo sta razvili Jelka Godec, takrat direktorica Ljudske univerze Šentjur in Marijana Novak, takrat lastnica in glavna urednica lokalnega časopisa Šentjurčan. Osnova za koncept prireditve so Dani ludaje, ki se vsako leto v oktobrskem času odvijajo v Kikindi in so namenjeni praznovanju jeseni ter z njo povezanimi pridelki, predvsem bučami. Kikinda je obmejno mesto v Vojvodini, s katerim se je LU Šentjur povezala, ter redno tudi sodelovala. Tako so v času, ko je LU Šentjur vodila Jelka Godec, predstavniki LU in Šentjurčana vsako leto v Kikindi predstavljali Šentjur, Gimnazija Kikinda pa je vsake Bučn'ce predstavljala svoje običaje, kulinariko in obrti pri nas.
 
Bučn'ce predvsem izhajajo iz želje, da bi približali domače obrti, kulinariko in kulturo našega kraja tako domačim kot tujim obiskovalcem. Šentjur skriva mnogo zakladov, ki jih morda ne poznamo niti lokalni prebivalci. Škoda je, da bi ostali skriti nam ter potencialnim turistom, ki jih prireditev pritegne. O ideji za ime prireditve pa Jelka Godec pravi: “z Marijano sva razmišljali, kako prireditev poimenovati, da bo med drugim odražala tudi posebnost naših krajev. Ni bilo težko. Buče so pri nas povezane predsvem z luščenjem semen – bučnic. Tako je prireditev dobila ime Bučn'ce.”
 
Bučn'ce so kmalu prerasle okvire nekajurne prireditve na tržnici in so se preselile na Mestni trg v Šentjurju. Vsako leto je tako na trgu svoje izdelke predstavljalo več kot 30 sodelujočih iz Šentjurja ter drugih krajev Slovenije. Poleg predstavitev izdelkov iz Slovenije, Hrvaške in Srbije, pa se je na prireditvi tudi tekmovalo v kuhanju bučne juhe, razglasili smo največjo, najtežjo in najdaljšo bučo, Šentjurčan je podeljaval nagrado za najleše rože, otroci iz vrtca in osnovnih šol pa so Bučn'ce vedno polepšali s petjem in plesom.

Spoštovani učitelji, profesorji, dobitniki priznanj, častni člani društva katoliških pedagogov Slovenije, celjski škof dr. Maksimiljan Matjaž, g. Kačičnik in vsi ostali.
 
Po napornem tednu sem včeraj vendarle našla čas, da si pripravim koncept nagovora. Malo neodgovorno, da delam pomembne zadeve na zadnji večer. Spomin me je ponesel še v čase pedagoškega dela, na trenutke, ko sem zadnji dan pisala osnutke priprav, ali učne liste. Moji dijaki so znali povedati, da je so bile takrat ure pouka fizike najbolj zanimive. Pa ne zato, ker bi bil v razredu nered, temveč zato, ker sem bila takrat tista učiteljica, o kateri je pred mano govorila dr. Požarnikova.
 
Na spletni strani društva sem pogledala zgodovino delovanja in med drugim tudi dobitnike priznanja. Priznati moram, da sem začutila veliko spoštovanje do vseh imen, ki so našteta med prejemniki priznanj. Imena, ki me presenečajo in vlivajo upanje in zaupanje v dejstvo, da je imel in ima slovenski narod veliko posameznikov, ki mu dajejo pogum na poti razvoja.
 
Eden takšnih je bil tudi Slomšek. Ob prvem branju njegovih pridig ali drugih zapisov se srečamo s človekom, katerega vera je bila neizmerna in neomajna. Srečamo se s človekom, ki v svojih ostrih pridigah osvetli družbene probleme takratnega časa in daje nauke, ki po katerih bi se morali ravnati še danes. Osebno Slomška dojemam kot zelo toplo osebo. Kakšen pa naj bo sicer človek, ki je z vsem srcem ljubil svojo domovino, svoj rod, materni jezik? Njegova zapuščina Slovencem je neprecenljiva. Vzgajanje v spoštovanju do vrednot, ki so univerzalne in danes še kako potrebne.
 
Slomšek je bil tudi učitelj, kot je danes večina izmed vas tukaj. Ste osrednje figure v šoli in ste tisti, ki neposredno uresničujete vzgojno-izobraževalne naloge. V času, ko sem sama opravljala ta zame zelo plemenit poklic, ki je žal v zadnjem času po nepotrebnem in zaradi posameznikov omadeževan in podcenjen poklic, je potekala debata ali učitelj le izobražuje ali tudi vzgaja. V nekem trenutku je obveljalo načelo, da je učitelj tisti, ki zgolj podaja znanje. Dejali so, da pouk o etičnih vrednotah ne sodi v šole. Šole naj bi bile vrednostno nevtralne, iz učnih vsebin smo brisali vzgojne vsebine in iz imen predmetov besedo vzgoja.
 
S tem je bila narejena precejšnja škoda vzgojno-izobraževalnemu sistemu. Covid situacija, v kateri smo danes, je na eni strani pokazala na veličino človeka, njegovo brezmejno solidarnost, na drugi strani pa njegovo neskončno sebičnost in neumnost. Tudi med učitelji. Ravnatelji dvomijo v virus, učitelji razlagajo, da smo elektronska bitja, da se v šoli dogaja genocid. Ne dovoli se predvajanja dokumentarnega filma Mitje Okorna o tistih, ki so preboleli Covid-19.
 
Pandemija je razgalila šibkost državnega šolstva in veliko problemov, na katere smo že nekaj časa opozarjali. Da je potreben temeljit razmislek o tem, ali želimo državno ali javno šolstvo. Več let se zaradi ideoloških načel, ki ne bi smeli vplivati na razvoj šolstva pri nas, ni uresničilo odločitve ustavnega sodišča glede financiranja šol, ki niso ustanovljene s strani države. Sedanja vlada in koalicija je zmogla doseči konsenz na in izven političnega parketa ter sprejeti zakon.
 
To je šele začetek pluralizacije našega izobraževalnega sistema. Čaka nas dolga pot, ki bo verjetno prehojena z majhnimmi koraki. Predavanja, podobna današnjemu, seminarji, simpoziji na temo dela učitelja so doprinos k zmanjšanju ovir in dajanje spodbud za spremembe in za učitelje s srcem. Danes si želimo več takšnih učiteljev, ki se zavedajo svojega temeljnega poslanstva, ki z vsem srcem vzgajajo in razumom izobražujejo. Želeli bi več takšnih učiteljev, ki bi jih vodila misel “ljubimo svojo domovino in besedo materino” in to prenašali na učence.
 
Pred tridestetimi leti so se uresničile preroške besede A.M. Slomška, ki je tistim, ki so menili, da Slovenci nimajo prihodnosti in je zato nesmiselno učiti se slovenskega jezika, dejal: »Prej se bo sonce zasukalo okoli zemlje in ne zemlja okoli sonca, preden bo izkoreninjeno slovanstvo. Slovenec je Kranjec, Slovenec Korošec kakor Štajerec, bratje smo drug drugemu. Po potu omike se približujmo drug drugemu in srečen čas, ko bode v jeziku slovstva ena hiša, en rod, eno slovstvo, en govor.«
 
Uresničili smo dolgoletne želje naših prednikov. Danes je v družbi zelo nizko zavedanje, da je največji dar to, da imamo Slovenci svoj jezik, svojo kulturo in imamo svojo domovino. Nenehni izgovori, da smo majhni, da smo nepomembni nižajo samozavest naroda. Kot, da nam je nerodno, da smo Slovenci. Danes bi Slomšek iz prižnice lahko ponovil besede iz leta 1821: »Zakaj tajiš, nespametnež, da si Slovenec, ko vendar slovenstvo na svojem čelu nosiš, kaj se sramuješ svojega očeta in matere, zato, ker sta Slovenca?«
 
Zatorej dragi učitelji in vsi ostali, gojite ljubezen slovenske kulture, jezika, do slovenske domovine. Ne le to. Vrednote ljubezni, do domovine, družine, matere in očeta prenašajte na nove rodove. Z razumom in srcem, s prenosom znanj in z vzgojo. In ne obupajte. Marsikdaj za svoj trud ne boste dobili javne pohvale ali plačila. Je pa zame najlepše plačilo, ko te po 20 letih ogovori mimoidoči, prvi trenutek neznana oseba z nasmehom v očeh in reče: »O, dober dan profesorica, kako kaj?«.
 
Ali pa dejstvo, da bo letos na Ponikvi že 13. slomškov simpozij. Kot domačinka tukaj na Ponikvi sem dolgo časa tuhtala, na kakšen način bi Slomška predstavili učiteljem in širši javnosti. Tako smo leta 2009 na mojo pobudo, kot direktorica Ljudske univerze Šentjur, izpeljali prvi simpozij z naslovom: Že velja, kamor srce pelja. Simpozij se je ohranil ter postal tudi del seminarjev strokovnega izobraževanja za učitelje.
 
Ko te ogovori bivši dijak, takrat veš, da nisi bil zaman pred katedrom, ko za tabo ostanejo vsakoletni seminarji, takrat se zaveš, da si pustil sled in da je to plačilo za tvoj trud. Spoštovani nekdanji dobitniki slomškovih priznanj, spoštovane letošnje dobitnice Marija Pisk, Ema Alič in Erika Ašič, iskrene čestitke za vaše dosedanje delo, za vaš dobrinos k vzgoji otrok in predanosti poklicu, ki ga opravljate.
 
Spoštovana častna članica Društva katoliških pedagogov Slovenije gospa dr. Barica Marentič Požarnik, hvala vam, da ste poslanstvo, ki vam je bilo, kot rečemo, v zibelko položeno, opravljali z dušo in srcem, kar se je poznalo in se še pozna na vsakem vašem predavanju, knjigi ali še tako kratkem članku v časopisu.
 
Vsem še naprej uspešno delo v pedagoškem poklicu. Naj vas, ne le na papirju, ampak tudi v praksi vodi misel: “ljubimo svojo domovino in besedo materino.”

V torek, 14. septembra 2021, se je v sklopu obiska Vlade Republike Slovenije v Savinjski statistični regiji zvrstilo tudi več obiskov predstavnikov Vlade v Šentjurju. Na obisku so jih med sprejeli državna sekretarka v kabinetu Vlade, Jelka Godec, župan Občine Šentjur, mag. Marko Diaci, in župan občine Štore, Miran Jurkošek. Seznanili so se z aktualnimi projekti ter naslovili problematike PP Šentjur, POŠ Kalobje in ŠC Šentjur.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport, dr. Simona Kustec, je obiskala POŠ Kalobje, katere poslopje je bilo po potresih februarja 2021 poškodovano, otroci pa so se bili primorani šolati v gasilskem domu. Po prisrčnem sprejemu učencev si je ogledala več kot 100 let staro stavbo ter nadomestne prostore. Ker po letu 2015 ni bilo občinskih investicij v POŠ Kalobje, so občinski svetniki SDS marca 2021 predlagali, da se v ta namen zagotovijo proračunska sredstva. Predlog je bil zavrnjen, vendar pa je bil maja 2021 na pobudo Jelke Godec sklican sestanek s pristojnimi, in sicer županom Občine Šentjur, županom občine Štore, ter predstavniki pristojnega ministrstva. Pripravljeni so bili idejni projekti, ki jim bodo sledile nove aktivnosti na projektu. Ministrica je pri obisku poudarila, da bo naredila vse, da se bodo otroci kmalu šolali v novih prostorih. Poleg POŠ Kalobje bo Vlada RS sofinancirala tudi konstrukcijo objekta Osnovne šole Slivnica pri Celju, ministrica pa je obiskala tudi Šolski center Šentjur. Direktor ŠC Šentjur, mag. Šket, se je zahvalil za dobro sodelovanje, sredstva za obnovo prostorov strojnega dela za izobraževanje in dijaškega doma. V prihodnje bo ministrstvo s ŠC Šentjur tesno sodelovalo pri izvedbi gradnje nove telovadnice.

Poleg projektov na področju šolstva pa se v Občini Šentjur izvajajo tudi infrastrukturni projekti. Kot je poudaril minister za infrastrukturo, Jernej Vrtovec, so med načrtovanimi projekti med drugim vzpostavitev kolesarske povezave Celje-Štore-Šentjur in Šentjur-Rogatec, ter cesta Šentjur-Dobovec. Prav tako ministrstvo načrtuje pospešitev na obvozni cesti v Šentjurju. Nedavno so se začela tudi dela na cesti Dole-Ponikva-Dolga gora, na katera so krajani čakali več kot desetletje. Čeprav koalicije med leti 2014 in 2020 niso imele posluha za ta projekt, so se stvari končno začele premikati marca 2020, ko je bil projekt predstavljen krajevni skupnosti. V tem času je bilo organiziranih več sestankov pri županih občin, skozi katere teče cesta, ministrom za infrastrukturo ter predstavniki Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo. Pogodba za izvajanje del je bila podpisana septembra 2020. Trenutno so dela na nekaterih etapah že v končni fazi, 3. in 4. etapa pa sta v fazi izbora izvajalca del. Projekt je skupaj vreden 4 milijone EUR, sofinancirata ga Vlada RS in Občina Šentjur.

Minister za notranje zadeve, Aleš Hojs, se je sestal s komandirjem PP Šentjur, Ludvikom Petričem, ter generalnim direktorjem Policije, dr. Antonom Olajem. Prisotni so na obisku naslovili prostorsko problematiko policijske postaje. Trenutni prostori PP Šentjur namreč niso več primerni za delo, zaradi česar Vlada Republike Slovenije načrtuje širjenje prostorov. S tem bodo zagotovljeni boljši delovni pogoji za zaposlene, ter 35 novih delovnih mest. Minister si je s komandirjem PP Šentjur in generalnim direktorjem Policije ogledal predvideno lokacijo za novo policijsko postajo v sklopu Centra za reševanje Šentjur. Poudaril je, da si ministrstvo prizadeva, da bi se postopki za pričetek gradnje izvedli najkasneje v prvi polovici leta 2022. Z Občino Šentjur je že bilo podpisano pismo o nameri z dogovorom o zamenjavi zemljišč, na katerih bo zgrajena nova policijska postaja.

Državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve, dr. Stanislav Raščan, je obiskal podjetje Roboteh, eno izmed najhitreje rastočih v regiji. Je tudi eno izmed uspešnejših slovenskih podjetij, ki se ukvarja z robotizacijo delovnih procesov. Roboteh kot izvozno usmerjeno podjetje večino izdelkov izvaža na tuje trge, med drugim v Švico, Avstrijo in Belgijo. Tesno sodelujejo tudi z nemškim podjetjem Kuka, ki je eden izmed večjih svetovnih proizvajalcev robotov, ter tako pomembno prispevajo k prepoznavnosti regije in Slovenije v svetu.

Obisk Vlade v regiji in še posebej v Občini Šentjur je znak, da se širi zavedanje o pomenu razvoja slovenskega podeželja ter manjših mest. Pomembna je decentralizacija investicij iz glavnega mesta in okolice ter, da se ne pozabi na prebivalce drugih regij. Savinjska regija predstavlja 12 % prebivalstva Slovenije, kar nikakor ni zanemarljiv delež. Samo v Občini Šentjur se je letos in lani začelo izvajati mnogo novih projektov, veliko jih pa še pride. Upajmo, da bo takšen tempo ostal tudi v prihodnosti.

Posledice hudih potresov, ki so prizadeli Hrvaško konec lanskega in v začetku letošnjega leta, smo čutili tudi v Sloveniji. Potresi so na Podružnični osnovni šoli Kalobje povzročili škodo, zaradi katere je bilo vodstvo primorano otroke preseliti v prostore gasilskega doma. Tam se je izvajal pouk, preselili so tudi kuhinjo in jedilnico. Čeprav so se otroci bili primorani šolati v slabih, celo neprimernih, razmerah, pa je občinski svet občine Šentjur zavrnil predlog, da se šoli namenijo dodatna sredstva.

Svetniška skupina SDS je na seji občinskega sveta predlagala, da se namenijo dodatna sredstva za POŠ Kalobje, ter da se projekt POŠ Kalobje ponovno vključi med investicije občine Šentjur. Predlog so podprli svetniki SDS, SMC in DeSUS, zavrnili so ga pa svetniki LMŠ, GOŠ, SD, SNS in NSi. Čeprav je župan do volitev 2014 Kalobju obljubljal novo šolo, je projekt iz proračuna občine leta 2015 povsem izginil. Da bi se problematiko končno naslovilo, in bi otroci na Kalobju spet imeli primeren prostor za šolanje, je Jelka Godec sklicala sestanek s pristojnimi. Tako so se 5. maja 2021 sestali župan občine Šentjur, predsednik KS Kalobje, ravnatelj OŠ Hrušovec, ter predstavniki Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Po sestanku ter upoštevanju opomb MIZŠ na predlagani projekt je bilo dogovorjeno, da MIZŠ pripravi dva nova idejna načrta, ki bosta ustrezala standardom na področju osnovnega šolstva.

Idejni projekti so izdelani, sledijo nove aktivnosti in upajmo, da bodo učenci POŠ Kalobje lahko kmalu pri pouku sodelovali v novem šolskem poslopju. Čeprav je Kalobje majhen kraj, je poln življenja in energije. Je dom mladim družinam, otrokom in mladostnikom, ki si bodo tam nekoč ustvarili svoje življenje. Naša skrb mora biti, da jim zagotovimo lepo otroštvo in kvalitetno izobraževanje, ki jim je popotnica za vso življenje. Prenova POŠ Kalobje je prvi korak pri tem, da v smer kakovostnega izobraževanja in življenja razvijamo tudi slovensko podeželje. V razmislek pa dodajamo še naslednjo objavo: https://www.facebook.com/kalobje/photos/a.132619188157444/575635340522491/