Na ETV o aktualno političnih zadevah

V četrtek, 15. septembra, sem gostovala v oddaji V Državnem zboru se dogaja na Televiziji ETV, kjer sem spregovorila o delu aktualne vlade, družinski zakonodaji ter obeh interpelacijah, ki ju je poslanska skupina SDS v začetku septembra vložila zoper ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc ter ministrico za izobraževanje, znanost in šport Majo Makovec Brenčič.

Več na https://www.sds.si/novica/jelka-godec-to-kar-imamo-danes-je-dalec-od-kakovostnega-dostopnega-javnega-zdravstva-12531

 

 

Subvencije ne bodo rešile problema brezposelnosti

Vlada nas že nekaj časa prepričuje, da je uspešna pri zmanjševanju brezposelnosti. Trenutne statistike kažejo, da je število brezposelnih oseb padlo pod sto tisoč. To naj bi bil velik dosežek Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve, invalide in enake možnosti ter, seveda, ministrice Kopač Mrakove zaradi uspešno izvedenih programov Aktivne politike zaposlovanja.

Če pogledamo omenjene programe, ki jih objavlja Zavod RS za zaposlovanje, je več kot jasno, da jih večina omogoča le zaposlovanje za določen čas, in da so to programi, ki omogočajo umetno zniževanje statistike števila brezposelnih oseb.

Aktivna politika zaposlovanja vključuje več projektov, preko katerih delodajalec lahko pridobi subvencijo, če zaposli mlade pod 30 let, starejše nad 55 let ali tiste med 30 in 49 let. Delodajalec tako kandidira na razpisu javnih del in pridobi subvencije za zaposlovanje brezposelnih oseb iz določenih delov Slovenije. V programe Aktivne politike zaposlovanja je vključeno tudi usposabljanje na delovnem mestu, ki traja dva ali tri mesece.

Nobeden od naštetih programov ne omogoča zaposlitve za nedoločen čas. Prav tako se ne zagotavlja podaljšanja zaposlitve po končanem programu. Delodajalec mora za pridobitev subvencije zaposliti osebo za dobo najmanj dvanajst mesecev. Pri starejših nad 55 let pa je doba za zaposlitev največ dve leti. Po končanem roku, ki je predpisan v posameznem programu, ostane oseba brez zaposlitve. Delodajalec pa lahko kandidira za novo subvencijo z zaposlitvijo druge osebe. Ob vsem tem se zdi, da postaja zaposlovanje odvisno od subvencij.

Kdor je že kdaj kot delodajalec ali kot brezposelna oseba sodeloval ali želel sodelovati v teh ali podobnih razpisih, ve, da se v razpisnih pogojih skriva kar nekaj pasti.

Denimo, delodajalec lahko zaposli le osebo, ki je prijavljena v evidenci brezposelnih oseb vsaj šest ali dvanajst mesecev, odvisno od razpisnega pogoja. Delodajalec tudi ne sme zaposliti osebe, ki se je pri njem v zadnjih dvanajstih mesecih že usposabljala na delovnem mestu ali je bila pri njem v tem obdobju že vključena v program javnih del ali delovnega preizkusa. Če se je oseba preko usposabljanja na delovnem mestu izučila za dobrega delavca, ga delodajalec ne sme več zaposliti preko drugega programa Aktivne politike zaposlovanja, ampak mora zaposliti novo osebo in jo uvesti v delo. Veliko lažje bi bilo, če bi lahko podaljšal zaposlitev osebi, ki je v podjetju opravila trimesečno usposabljanje.

Več takšnih programov, več vključenih brezposelnih za določen čas, za dva, tri ali dvanajst mesecev, posledično prinese »lepšo statistiko« števila brezposelnih oseb, s katerim se hvali sedanja Vlada RS. V resnici pa se v ozadju nadaljuje boj za preživetje 14,7 odstotkov populacije, ki živijo pod pragom revščine, in vseh tistih, več kot 80 odstotkov delovno neaktivnih dvostarševskih družin z otroki.

Oseba, ki je bila zaposlena preko zaposlitvenega programa, ostane po končanem programu brez zaposlitve. V nov program aktivne politike ne more vsaj naslednjih šest mesecev. In tako se začne vse znova. Iskanje nove zaposlitve, pisanje prošenj, delovna neaktivnost, psihološki pritiski, socialno ekonomska ogroženost …

Posebno področje so tudi programi usposabljanja na delovnem mestu, ki trajajo 2 ali 3 mesece. Udeležencem v tem programu, brezposelnim osebam, prijavljenim na zavod za zaposlovanje več mesecev, država izplača dodatek za aktivnost in prevoz. Dodatek za aktivnost lahko znaša 3 evre ali 1,5 evrov na uro, če so prejemniki denarnega nadomestila. Povprečno dobi brezposelna oseba mesečno okoli 480 evrov dodatka za aktivnost. Po končanem usposabljanju pa ni zagotovila za nadaljnjo zaposlitev. Je pa dvomesečna vključitev v takšno usposabljanje zapisana kot zaposlitev in prejeti dodatek za aktivnost (3EUR/uro) se smatra kot osebni dohodek. Če je ta oseba upravičenka do socialne pomoči, ji ob in po usposabljanju na delovnem mestu socialna pomoč ne bo več pripadala.

O tem so pisali tudi v časopisu Reporter. Gre za primer mlade iskalke zaposlitve, ki je bila zaradi finančno socialnega statusa primorana prejemati denarno socialno pomoč 230 evrov na mesec ter plačilo osnovnega in dodatnega zdravstvenega zavarovanja 42 evrov mesečno. Po vključitvi v program usposabljanja na delovnem mestu pa je ostala brez socialne pomoči. Pa ne le to. Osebe ostanejo brez socialne pomoč in po treh mesecih tudi brez zaposlitve.

V omenjenem primeru tako statistika pokaže dva »pozitivna trenda«: zmanjšanje števila brezposelnih in na drugi strani zmanjšanje števila prejemnikov socialne pomoči.

Dr. Cerar nenehno poudarja, da je sedanja vlada dosegla gospodarsko rast in da se slovensko gospodarstvo krepi. Sprašujem se, zakaj so potem potrebne vse te subvencije? Na mestu bi bilo vprašanje, seveda za predsednika vlade in ministrico za delo, kakšen trend zaposlovanja se kaže brez subvencij oziroma mimo programov aktivne politike zaposlovanja. Zanimivo pa bi bilo videti tudi primerjalno statistiko zaposlovanja v javnem sektorju in gospodarstvu, tako na račun subvencij, kot brez njih.

Vedno več subvencij za delodajalce ne bo rešilo problema zaposljivosti. Vlada naj se raje resno lotil problema prevelike obremenitve plač zaposlenih in ustvarjanja bolj spodbudnega okolja za razvoj domačega gospodarstva.

UKC LJ z 12 milj EUR izgube ob polletju. Ministrica molči.

Poslansko vprašanje za ministrico za zdravje, Milojko Kolar Celarc

Spoštovana ministrica

Ob imenovanju generalnega direktorja UKC Ljubljana, Andraža Kopača, ste v odgovorih medijem in na poslanska vprašanja dejali, da izbrani kandidat uživa vso vašo podporo in zaupanje. G. Kopač naj bi po vašem mnenju izpolnjeval vse razpisne pogoje vključno z delovnimi izkušnjami in strokovnim znanjem. Kopač je bil v izjvah glede njegovega programa dela zelo skop. Iz izjav smo lahko zvedeli le, da se bo popolnoma posvetil reorganizaciji in zmanjšanju stroškov poslovanja v naši največji zdravstveni ustanovi.

V letu 2016 je imel UKC LJ malo več kot 6 milj EUR izgube oz. za 6.295.075 EUR presežka odhodkov nad prihodki. Za leto 2016 so v finančnem načrtu predvideli nič EUR presežek odhodkov obračunskega obdobja z upoštevanjem davka od dohodka. Tudi glede na izjave g. Kopača, je bilo z pričakovati, da se bo stanje vsaj malo izboljšalo. Ob polletnem poročilu, Informaciji o poslovanju UKC LJ za obdobje januar – julij 2016 pa smo lahko šokirani.

UKC LJ je v prvem polletju svojo izgubo povečal za dvakrat. V prvih šestih mesecih leta 2016 so prikazali za 12.367.446 EUR več odhodkov kot prihodkov.

Ob teh številkah v poslovnem polletnem poročilu in tudi ob vseh problemih, ki se pojavljajo v UKC LJ me zanima:

  1. Kako ocenjujete dosedanje poslovno in strokovno delo generalnega direktorja UKC LJ?
  2. Ali ste seznanjeni zakaj je prišlo do tako velikega presežka odhodkov nad prihodki v prvem polletju v UKC LJ?
  3. Kako so se ali se bodo na polletno poslovno poročilo odzvali člani sveta zavoda, ki so imenovani s strani Vlade RS?
  4. Ali generalni direktor UKC LJ, g. Andraž Kopač še vedno uživa vašo popolno podporo?

 

 

Ministrica za zdravstvo ali otrok, ki ne želi, da mu vzamejo igračo.

V zadnjem obdobju skoraj ni dneva, ko ne bi v javnost pricurljala kakšna nove afera v zdravstvu. Takšna ali drugačna. Vse pa nakazujejo, da je v našem zdravstvu nekaj hudo narobe. Neformalno to priznavajo tudi koalicijski poslanci, ko v pogovoru povedo, da v zdravstvu vlada kaos.

Kaj pa ministrica Kolar Celarc? Obnaša se kot majhen otrok, ki ne želi, da se mu vzame igračka. Za Kolarjevo je ministrovanje igra. Problem pa je, da je svojo igračo že zelo pohabila.

Jasno je, da je podedovala ne najboljše stanje. Po skoraj polovici mandata pa se je stanje še poslabšalo.

Ob aferi Radan je ministrica zahtevala odstop vodilnih v UKC LJ in Nevrološke klinike. Odstopov seveda ni bilo. Je pa ministrici nekdo prišepnil, da ni v njeni pristojnosti, da zahteva odstope odgovornih v UKC LJ. Od takrat naprej namreč ministrica nenehno ponavlja, da nima pristojnosti, da posega v kadrovske  zadeve UKC LJ. Se je pa zelo trudila, da bi Andrej Baričič prišel na mesto generalnega direktorja UKC LJ. Pri tem ji je pomagal predsednik Sveta JZZ UKC LJ Tomaž Glažar, ki je celo ponudil svoj odstop, če Baričič ne bi bil potrjen na Vladi RS. To se seveda ni zgodilo. Glažar je ostal, ministrica pa pohitela v lov za novim direktorjem.

Medtem, ko je iskala in na koncu našla lutko za novega generalnega direktorja UKC LJ, je v osmih mesecih zamenjala še 88 (od 134) članov v Svetih javnih zdravstvenih zavodov, ki jih predlaga vlada.

Spomnimo se otroške srčne kirurgije. V tem primeru je iz strani UKC LJ le prišel pameten predlog, da se izvajanje otroške srčne kirurgije do nadaljnjega ustavi, saj ne morejo slediti priporočilom iz mednarodnega poročila. Po takratnem mnenju zdravnikov Slovenija nima izšolanih kirurgov te specialnosti in tudi ne zadostnega števila na srcu bolnih otrok za nadaljnji obstoj programa. Ministrica pa lepo po svoje. Otroška srčna kirurgija ostaja v UKC LJ. Po informacijah staršev se stanje ni popolnoma nič izboljšalo. Seveda pa ministrica ni dosegla, da bi za nepravilnosti in smrti otrok kdo odgovarjal. Starši bodo dobili odškodnine. Odgovarjal pa ne bo nihče!

V novogoriški bolnišnici na urgenci umre pacient, ker so pri reanimaciji namesto kisika dovajali smejalni plin. Ministrstvo je bdelo nad opremljanjem urgentnih centrov. Ministrica ob vprašanju, ali je objektivno odgovorna za nesrečo in bo odstopila, odgovori z nasmeškom, da ne namerava odstopiti.

Ob njej je seveda zvesta državna sekretarka, ki ob delu na ministrstvu opravlja še delo zdravnice. Pač petinsko delo. In okviru tega dela je verjetno tudi popravljala napake zdravnika, ki ga ni prijavila pristojnim. Je sama priznala. Se ji ni zdelo pomembno? In ostaja državna sekretarka.

Ob vseh aferah in afericah, ki vedno bolj prihajajo na dan, pa se v našem zdravstvu podaljšujejo čakalne dobe, dobavitelji v zdravstvu pa se ob tem smejijo, saj lepo služijo. Zdravniki, ki so in še opozarjajo na nepravilnosti, korupcijo in kadrovanje, doživijo medijski linč in degradacijo na delovnem mestu.

Ministrica pa po načelu: Gremo mi po svoje. Do prepada. Potem se mogoče ustavi in odstopi. Kar bi bilo edino normalno.

Tretji poslanski večer

Spoštovani, Vabim vas, da se nam pridružite na tretjem

POSLANSKEM VEČERU,

v ponedeljek, 11. aprila 2016, ob 19.00  v sejni sobi (predavalnica) Občine Šentjur, Mestni trg 5, Šentjur, II. nadstropje (vhod Knjižnica).

O problematiki na področju infrastrukture v Sloveniji in v naši občini bosta spregovorila

Zvone Černač, podpredsednik SDS in predsednik Odbora za infrastrukturo pri Strokovnem svetu SDS in

Ljubo Žnidar, poslanec v DZ RS,

Predstavila bosta tudi program SDS na področju infrastrukture. 

Vljudno vabljeni!

 

 

Poslanka z vizijo za boljšo prihodnost