Bučn'ce so zdaj že tradicionalna prireditev, s katero v Šentjurju obeležujemo začetek jeseni. Letos se odvijajo že 14. Bučn'ce, kjer lokalni obrtniki predstavljajo svoje izdelke, obiskovalci pa se družijo ob odlični kulinariki. Še danes so Bučn'ce edina jesenska prireditev takšnega obsega in namena v Šentjurju, od kje torej izhaja?
Prve Bučn'ce so se odvile leta 2007 v prostorih Šentjurske tržnice. Idejo sta razvili Jelka Godec, takrat direktorica Ljudske univerze Šentjur in Marijana Novak, takrat lastnica in glavna urednica lokalnega časopisa Šentjurčan. Osnova za koncept prireditve so Dani ludaje, ki se vsako leto v oktobrskem času odvijajo v Kikindi in so namenjeni praznovanju jeseni ter z njo povezanimi pridelki, predvsem bučami. Kikinda je obmejno mesto v Vojvodini, s katerim se je LU Šentjur povezala, ter redno tudi sodelovala. Tako so v času, ko je LU Šentjur vodila Jelka Godec, predstavniki LU in Šentjurčana vsako leto v Kikindi predstavljali Šentjur, Gimnazija Kikinda pa je vsake Bučn'ce predstavljala svoje običaje, kulinariko in obrti pri nas.
Bučn'ce predvsem izhajajo iz želje, da bi približali domače obrti, kulinariko in kulturo našega kraja tako domačim kot tujim obiskovalcem. Šentjur skriva mnogo zakladov, ki jih morda ne poznamo niti lokalni prebivalci. Škoda je, da bi ostali skriti nam ter potencialnim turistom, ki jih prireditev pritegne. O ideji za ime prireditve pa Jelka Godec pravi: “z Marijano sva razmišljali, kako prireditev poimenovati, da bo med drugim odražala tudi posebnost naših krajev. Ni bilo težko. Buče so pri nas povezane predsvem z luščenjem semen – bučnic. Tako je prireditev dobila ime Bučn'ce.”
Bučn'ce so kmalu prerasle okvire nekajurne prireditve na tržnici in so se preselile na Mestni trg v Šentjurju. Vsako leto je tako na trgu svoje izdelke predstavljalo več kot 30 sodelujočih iz Šentjurja ter drugih krajev Slovenije. Poleg predstavitev izdelkov iz Slovenije, Hrvaške in Srbije, pa se je na prireditvi tudi tekmovalo v kuhanju bučne juhe, razglasili smo največjo, najtežjo in najdaljšo bučo, Šentjurčan je podeljaval nagrado za najleše rože, otroci iz vrtca in osnovnih šol pa so Bučn'ce vedno polepšali s petjem in plesom.