Išči
ponedeljek , 17 januar 2022

Novo leto 2022 se je zame 'zaštartalo na polno', zaradi česar sem se šele po več kot dveh tednih uspela ozreti nazaj na leto 2021, ter razmisliti o mojih željah in ciljih za prihajajoče leto. Leto 2021 je tako zame, kot verjetno za vse vas, zaznamoval Covid-19. Kot državna sekretarka v kabinetu Predsednika vlade sem zadolžena za zdravstvo, sektor, ki zadnji dve leti neumorno gara za našo varnost. Ponosna sem, da smo uspeli zaposlene v zdravstvu tudi primerno nagraditi.
 
Sprejet je bil Zakon o javnem naročanju, zame še posebej pomemben dosežek, saj izhaja iz moje Preiskovalne komisije na področju žilnih opornic. Takrat sem obljubila, da bomo uredili referenčne cene v zdravstvu, in ta Zakon je neposreden rezultat tega. Prav tako je bil dosežen Splošni dogovor o zdravstvu, kjer smo dosegli, da lahko družinski zdravniki sprejemajo več pacientov, in bodo pri tem tudi finančno nagrajeni. Tisti, ki nimajo osebnega zdravnika, bodo zdaj lažje prišli do njega, ker je kvota pacientov na zdravnika višja. Nenazadnje pa je bil sprejet tudi Zakon o investicijah, ki omogoča povečano investiranje s strani države v zdravstvene domove, bolnišnice in fakultete. Vsi ti in še mnogi drugi dosežki imajo za vsakega Slovenca neposreden pozitiven učinek, kar pa me žene naprej tudi v letu 2022.
 
To leto bo super volilno leto, ko bomo odločali o prihodnosti Slovenije na vseh ravneh. Poleg samozavestnega dela na državni ravni, je tudi prihodnost mojega lokalnega okolja svetla. Uspeli smo zagotoviti financiranje za novogradnjo OŠ Kalobje, na Ponikvi smo po 13-ih letih čakanja končno dočakali novo cesto, v Šentjurju država sofinancira izgradnjo krožišča s podhodom, da bodo naši otroci varno prišli do šole.
 
Moja želja za 2022 je zelo preprosta – da dobro delamo še naprej. Rezultati truda sedanje vlade so konkretni, občutimo jih v vsakdanjem življenju. Vsakemu posebej se zahvaljujem za zaupanje in podporo, saj #skupajzmoremo, tudi v letu 2022. #zate


torek , 7 december 2021

Organizator in izvajalec nagradne igre je občinska svetnica Občinskega sveta Občine Šentjur, Jelka Godec (v nadaljevanju: organizator). V nagradni igri lahko sodelujejo vsi polnoletni državljani Republike Slovenije, razen zaposlenih pri organizatorju. Za sodelovanje v posamezni nagradni igri sodelujoči sledijo navodilom, objavljenim v razpisu. 

Nagradna igra ni na nikakršen način povezana, sponzorirana, podprta ali organizirana s strani podjetja Meta Patforms, Inc. ali Instagram LLC. Vsi podatki in informacije, ki jih zahtevamo za udeležbo v nagradni igri, bodo posredovani organizatorju, nikakor pa ne podjetju Meta Platforms, Inc. ali Instagram LLC. Za vsebino nagradne igre je izključno odgovoren organizator. Za vsa vprašanja v zvezi z nagradno igro se obrnite na elektronski naslov jelka.godec@sds.si.

Podatki o nagradi, trajanju nagradne igre in datumu žrebanja so objavljeni ob posamezni razpisani nagradni igri. 

Zmagovalci (3) nagradne igre, ki bodi prejeli paket presenečenja v vrednosti do 15 eur, bodo razglašeni v komentarju pod objavo ter na facebook strani občinske svetnice Občinskega sveta Občine Šentjur, Jelke Godec. Nagrajenci bo s strani organizatorja zaprošeni za posredovanje podatkov, ki so potrebni za prevzem nagrade.

S sodelovanjem v nagradni igri udeleženec/i soglaša/jo s temi pravili sodelovanja in dovoljuje/jo uporabo posredovanih podatkov za namene obveščanja o nagradi: s 25. majem 2018 je v veljavo vstopila uredba EU o splošni zaščiti podatkov, zato zmagovalce, ki bodo posredovali svoje podatke, obveščamo, da bodo njihovi kontaktni podatki shranjeni v naši podatkovni bazi. Ne bodo posredovani tretjim osebam.

Sodelujoči/e sodelujejo v nagradni igri na lastno odgovornost. Organizatorji in osebe, ki sodelujejo pri izvedbi nagradne igre, ne odgovarjajo za morebitno škodo, ki bi izvirala iz nagrad. Organizator ne prevzema nobene odgovornosti za kakršnekoli nezaželene posledice, ki bi jih sodelujoči in/ali kdorkoli tretji utrpel kot posledico sodelovanja v nagradni igri. Organizator prav tako ni odgovoren, če je strežnik nedosegljiv, razen če je to mogoče pripisati skrajno malomarnim ali namernim dejanjem, ki jih je dolžan organizator zastopati. Poleg tega organizator ni odgovoren za kakršnekoli tehnične napake in motnje, na katere nima vpliva (kot izpadi omrežja ali električne energije).


Nedelja , 28 november 2021

V četrtek, 18. novembra 2021, je Državni zbor RS na seji potrdil amandma k spremembi proračuna RS 2022, ki zagotavlja sredstva za Podružnično osnovno šolo Kalobje. Amandma je vložila vladna koalicija strank SDS, SMC in NSi. S tem je zagotovljeno financiranje za novogradnjo več kot 100 let stare POŠ Kalobje, ki je zaradi potresov na Hrvaškem leta 2020 utrpela poškodbe. Iz Proračuna Republike Slovenije bo tako na pobudo koalicije namenjenih 1.950.000,00 EUR, dela pa se bodo pričela, ko bo občina pripravila vsa potrebna dovoljenja. 

Čeprav so se otroci bili primorani šolati v slabih, celo neprimernih razmerah, pa je občinski svet občine Šentjur marca 2021 zavrnil predlog svetniške skupine SDS, da se šoli namenijo sredstva za obnovo. Na pobudo državne sekretarke v kabinetu predsednika vlade, Jelke Godec, so se 5. maja 2021 sestali župan občine Šentjur, predsednik KS Kalobje, ravnatelj OŠ Hruševec, ter predstavniki Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Jelka Godec je sestanek organizirala z namenom, da se iskanja možnost pomoči države pri novogradnji POŠ Kalobje. Občina je nato naročila izdelavo idejne zasnove novogradnje nove šole s telovadnico in dvema oddelkoma vrtca ter s prošnjo za financiranje investicije predložila projekt v pregled. Prošnja je bila zavrnjena, saj sta bila kakovost in obseg obnove ocenjena negativno. Ministrstvo je nato Občini ponudilo pomoč pri iskanju novih rešitev.

V času poletnih počitnic 2021 je bil oblikovan nov idejni projekt, ki je bil oktobra tudi predstavljen KS Kalobje. Nova stavba POŠ Kalobje bo tako povezovala šolo in vrtec s skupnimi prostori – knjižnico, večnamenskim prostorom in zunanjim atrijem. Telovadnica bo od zgradbe ločena, vendar povezana s toplim in suhim prehodom. Poudarjena bo tudi dimenzija skupnosti, saj bo poslopje izven časa pouka na voljo za uporabo krajanom Kalobja. Poleg zagotavljanja ustreznega okolja za šolanje otrok pa bo obnova šole zagotovila tudi nadaljevanje lokalnega utripa na Kalobju. Osrednji prostor, kjer se lokalna skupnost lahko srečuje, še posebej veliko pomeni majhnim slovenskim krajem.


Nedelja , 28 november 2021

V neposredni bližini Doma starejših občanov Šentjur se gradi prizidek, s katerim bodo zagotovljeni dodatni prostori za izvajanje dnevnega varstva in za potrebe začasnega bivanja. Prizidek se imenuje Hiša Gustav, po slovenskem skladatelju Gustavu Ipavcu, ki je živel in ustvarjal v Šentjurju.

Z izgradnjo Hiše Gustav bo možnost dnevnega varstva omogočena vsem interesentom, pri čemer bo več kapacitetenamenjene ožji lokalni skupnosti in bližnji okolici, ki le-to nujno potrebuje.

Z zagotovitvijo mest v dnevnem varstvu bo v središče postavljen starostnik – uporabnik storitev, kar je temelj deinstitucionalizacije, hkrati pa bo uporabnik ostal v domačem okolju. S takšnim pristopom k izvajanju storitev bomo zagotivili uresničevanje osnovnih človekovih pravic, ter starostnikom omogočili prijetno bivanje. Dom se bo na tak način še bolj odpiral v skupnost ter uporabnikom, ki se bodo vključili v dnevno varstvo, omogočil določene aktivnosti, druženje, oskrbo in nego, ki jih zaradi različnih razlogov in bolezenskih stanj svojci ne zmorejo zagotoviti v domačem okolju.

Cilj projekta je zagotoviti nove prostore, ki bodo omogočali izvedbo dnevnega varstva in začasnega bivanja starejšim iz Šentjurja in okolice. Glavni namen projekta je postavitev uporabnika (starostnika) v okolje, ki mu bo domače ter v katerem se bo počutil dobro in sprejeto.

Projekt se bo izvajal na programskem območju kohezijske regije Vzhodna Slovenija (KRVS). Skupna višina sredstev, namenjenih izvedbi projekta, je 1.467.538,68 EUR.

Višina vseh upravičenih stroškov projekta je 1.447.000,22 EUR. Delež upravičenih stroškov za sofinanciranje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in sredstev iz proračuna znaša 91,56% celotnih upravičenih stroškov projekta. 

Po pogodbi so zagotovljena nepovratna sredstva v višini 1.324.873,39 EUR:

  • 1.059.898,71 EUR iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, kar predstavlja 80% skupnih upravičenih stroškov projekta, in
  • 264.974,68 EUR iz sredstev slovenske udeležbe, kar predstavlja 20% skupnih upravičenih stroškov projekta.

 


petek , 15 oktober 2021

Bučn'ce so zdaj že tradicionalna prireditev, s katero v Šentjurju obeležujemo začetek jeseni. Letos se odvijajo že 14. Bučn'ce, kjer lokalni obrtniki predstavljajo svoje izdelke, obiskovalci pa se družijo ob odlični kulinariki. Še danes so Bučn'ce edina jesenska prireditev takšnega obsega in namena v Šentjurju, od kje torej izhaja?
 
Prve Bučn'ce so se odvile leta 2007 v prostorih Šentjurske tržnice. Idejo sta razvili Jelka Godec, takrat direktorica Ljudske univerze Šentjur in Marijana Novak, takrat lastnica in glavna urednica lokalnega časopisa Šentjurčan. Osnova za koncept prireditve so Dani ludaje, ki se vsako leto v oktobrskem času odvijajo v Kikindi in so namenjeni praznovanju jeseni ter z njo povezanimi pridelki, predvsem bučami. Kikinda je obmejno mesto v Vojvodini, s katerim se je LU Šentjur povezala, ter redno tudi sodelovala. Tako so v času, ko je LU Šentjur vodila Jelka Godec, predstavniki LU in Šentjurčana vsako leto v Kikindi predstavljali Šentjur, Gimnazija Kikinda pa je vsake Bučn'ce predstavljala svoje običaje, kulinariko in obrti pri nas.
 
Bučn'ce predvsem izhajajo iz želje, da bi približali domače obrti, kulinariko in kulturo našega kraja tako domačim kot tujim obiskovalcem. Šentjur skriva mnogo zakladov, ki jih morda ne poznamo niti lokalni prebivalci. Škoda je, da bi ostali skriti nam ter potencialnim turistom, ki jih prireditev pritegne. O ideji za ime prireditve pa Jelka Godec pravi: “z Marijano sva razmišljali, kako prireditev poimenovati, da bo med drugim odražala tudi posebnost naših krajev. Ni bilo težko. Buče so pri nas povezane predsvem z luščenjem semen – bučnic. Tako je prireditev dobila ime Bučn'ce.”
 
Bučn'ce so kmalu prerasle okvire nekajurne prireditve na tržnici in so se preselile na Mestni trg v Šentjurju. Vsako leto je tako na trgu svoje izdelke predstavljalo več kot 30 sodelujočih iz Šentjurja ter drugih krajev Slovenije. Poleg predstavitev izdelkov iz Slovenije, Hrvaške in Srbije, pa se je na prireditvi tudi tekmovalo v kuhanju bučne juhe, razglasili smo največjo, najtežjo in najdaljšo bučo, Šentjurčan je podeljaval nagrado za najleše rože, otroci iz vrtca in osnovnih šol pa so Bučn'ce vedno polepšali s petjem in plesom.


E-novice

Ostanite v stiku