Pred tridesetimi leti smo stali na razpotju dvignjenih glav in z roko v roki. Ko smo pred dobrim letom dni spet stali na razpotju, ko so bili pred nami novi izzivi, smo v Slovenski demokratski stranki ponudili roko sodelovanja vsem parlamentarnim strankam pri, kot se je kasneje izkazalo, zahtevnem vodenju države. Žal so določene parlamentarne stranke sodelovanje zavrnile.
V zadnjem letu in pol je bilo veliko odločitev vladne koalicije, ki so se na zunaj mogoče zdele nelogične, preveč komplicirane, a vendar nujne. Sedanja vladna koalicija si ne dela iluzij, da bi lahko čez noč in hitro rešila vse težave, ki so se v desetletjih nakopičile. Osem protikoronskih paketov je omogočilo, da so bile posledice epidemije za vse čim manjše. Kljub izjemno težkim razmeram nam je uspelo ohraniti visoko stopnjo zaposlenosti in je bilo samo za ukrepe, namenjene neposredno ohranitvi delovnih mest, iz državnega proračuna do danes izplačanih več kot 1 milijarda evrov delojemalcem in zaposlenim. S posameznimi ukrepi smo ohranili več kot 200 tisoč delovnih mest. Konec maja je 103.569 upokojencev prejelo višjo pokojnino. Najnižja pokojnina je za polno dobo tako znašala 620 evrov.
Več kot 2,9 milijarde evrov je bilo namenjenih za zagotavljanje nemotenega poslovanja in okrevanja podjetij v vseh panogah, izboljšanju položaja socialno najšibkejših, starejših in družin z več otroki. Medletna 1,4-odstotna rast BDP je bila izjema med sosedami, saj so večinoma vse zaznale medletni gospodarski upad. Vlada je sprejela tudi zakon o debirokratizaciji in paket sprememb petih davčnih zakonov.
Skupna točka vseh zakonov je poenostavitev, lažje obračunavanje davkov za davčne zavezance in večja konkurenčnost v gospodarstvu. Omenjeni zakoni prinašajo več novosti: kmetje ne bodo več obvezni davčni zavezanci, olajšave pri zaposlovanju deficitarnih poklicev, olajšavo za tiste pravne osebe, ki bodo investirale v digitalno oziroma zeleno preobrazbo, seniorsko olajšavo… Zakon o dohodnini prinaša povečanje splošne olajšave in bo v letu 2025, ko bo ta olajšava 7.500 evrov, neto dohodek povečan za 1000 evrov za povprečno plačo.
S 1. 1.2021 je začel veljati Zakon o finančni razbremenitvi občin, ki le-tem zagotavlja dodatna sredstva iz državnega proračuna za uravnoteženje razvitosti občin. Občina Šentjur bo tako v letu 2021 iz tega naslova prejela 927.130 evrov. Z dvigom povprečnine občinam, kar se je v mandatu sedanje vlade zgodilo dvakrat, je Občina Šentjur pridobila približno 1,5 milijona evrov. To so sredstva, ki jih občina lahko nameni za prepotrebne prenove zgradb na področju osnovnošolskega izobraževanja.
Ob vseh že opisanih ukrepih je po več kot desetih letih prišlo tudi do pospešenega vlaganja v cestno infrastrukturo ter urejanja okolja in pogojev za razvoj gospodarske dejavnosti. Naj omenimo nekaj del, ki se trenutno izvajajo v občini Šentjur: ureditev ceste Dole-Šentjur (dve krožišči in cesta med njima v vrednosti 1.365.663 evrov), rekonstrukcija ceste Dole-Ponikva-Loče (vrednost štirih etap od železniškega prehoda Ponikva do železniškega prehoda Ostrožno s preplastitvijo skozi kraj Ponikva je malo manj kot 5 milijonov evrov), rekonstrukcija ceste Žiče-Dramlje v dolžini 1,44 km (pogodbena vrednost je 2.653.525 evrov), obnova mostu čez Sevnično v Vejicah (podpisana je pogodba z izvajalcem v vrednosti 382.545 evrov) ter gradnja nadomestnega mostu čez Ločico v Gorici pri Slivnici z rekonstrukcijo ceste (podpisana je pogodba z izvajalcem v vrednosti 241.380 evrov). Vlada je na majski seji v načrt razvojnih programov uvrstila tudi tri nove projekte: sanacijo plazov na območju Lopace in Košnice ter izvennivojsko križanje na Ponikvi in tako omogočila sofinanciranje države.
V okviru prometne varnosti je predvidena ureditev dveh avtobusnih postajališč, pločnika in prehoda za pešce na odseku Dole-Šentjur v naselju Lokarje ter izgradnja pločnika ob regionalni cesti Dole-Šentjur. Na področju kolesarske infrastrukture je predvidena izgradnja kolesarske povezave od Celja do Šentjurja z začetkom del v začetku leta 2022. V projektu navezovalne ceste, ki je trenutno ocenjen na približno 93 milijonov evrov, bo najprej urejen del od AC do križišča z glavno cesto Šentjur-Dobovec. V začetku leta 2021 je bila podpisana pogodba z izvajalcem za pripravo projektne dokumentacije. Rok za zaključek je 21. 9. 2021. Sledila bo recenzija PZI projektne dokumentacije, kjer je rok 240 dni. Sredi leta 2020 je predsednik vlade Janez Janša po maratonskih pogajanjih v Bruslju Sloveniji izpogajal rekordna sredstva iz svežnja za obnovo Evrope po pandemiji v prihodnjih sedmih letih. Slovenija lahko računa na 10,5 milijarde evrov, od tega je nepovratnih sredstev 6,6 milijarde evrov in še dodatnih 350 milijonov evrov sredstev za Zahodno kohezijsko regijo.
lz naziva evropskih sredstev je Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v začetku maja odobrila evropska sredstva za projekt “Komunalno opremljanje industrijske cone Šentjur jug - 3.” V okviru projekta, ki je vreden 3,9 milijona evrov in bo EU sklad za regionalni razvoj prispeval a 2,6 milijona, bo urejena prometna, komunalna in energetska infrastruktura ter zagotovljeni protipoplavni ukrepi na območju industrijske cone jug - 3. S tem bo zagotovljen dostop do gradbenih parcel, na katerih se bo izvajala poslovna dejavnost.
lzzivov nam ne manjka. Slovenija je na dobri poti. Slovenci smo stoletja sanjali o svoji državi in naši generaciji so se sanje uresničile. Ob tridesetletnici samostojne države stopimo enotno, odločno in pogumno na poti v prihodnost.
Želim vam ponosno praznovanje dneva državnosti s Slovenijo v srcu.
Jelka GODEC, predsednica OO Šentjur